 Barbara,
pred nami je knjiga tvojega življenja, ki si jo zadnje čase prebirala in ugotavljala, da v njej ni potrebno ničesar spreminjati … Življenje je skrivaj beležilo tvoja dejanja, vse tvoje pozitivne misli in besede, ki si jih v vsakem trenutku tudi udejanjala. Barbara, prosimo te, dovoli nam vpogled v to knjigo ...
Na prvo stran sta oče Julij in mama Tanja zapisala datum tvojega rojstva in dan rojstva tvojega mlajšega brata Marka. Srečno otroštvo si preživela v Novi Gorici in se kot mladostnica preselila na Trnovo. Tu te je pričakala prva težka preizkušnja v življenju, mamina bolezen in kratkotrajni zakon, iz katerega se je rodila tvoja prva ljubezen, sin Gregor. Nadaljnjo življenje te je poslalo v objem ljubljenega in ljubečega moža Mirana. Ljubezen do Mirana vaju je z Gregorjem pripeljala na Otlico, kjer ste si postavili skupni dom s toplim ognjiščem ljubezni, ob katerem ste se zbirali dan za dnem. Po treh letih skupnega življenja se vama je rodila Sara.
Tvoje besede, da se za nič na svetu ne bi vrnila na Trnovo dokazujejo, da si v kratkem času uspela spoznati vaščane in se vživeti v Otliški kraj, kjer si stkala prijateljske vezi in na novo zaživela.
Tvojo idilo življenja na Otlici je zaznamovala smrt očeta, ki si ga preostali del življenja neizmerno pogrešala.
Krono družinskega življenja je s svojim rojstvom prinesla Blažka. V tem času si zorela in dozorela v čudovito mamico, ki jo besede ne morejo opisati. Otroci so odraz tvoje čudovite vzgoje, prepletene s harmonijo ljubečega odnosa in svobodnih odločitev.
Tiho in neopazno se je v tvoje življenje prikradla tudi bolezen, ki ti ni vzela nasmeha z ustnic. Resnica o bolezni ti ni zamajala tal pod nogami, oklenila si se upanja v boljšo prihodnost. Voljo do življenja si črpala iz ljubezni do družine in prijateljev. Opogumljala si sebe in vse nas, ki smo ti stali ob strani. O bolezni si se odkrito pogovarjala. S svojim izrazitim čutom za sočloveka si nas naučila, da moramo pozabiti nase, če hočemo osrečiti bližnjega. Sporočala si nam, da je življenje treba sprejemati z odprtimi rokami, da so v življenju vzponi in padci, in da za vsakim dežjem posije sonce. Postala si in ostajaš naše sonce. Nazivamo te s tvojimi besedami: prijateljica naša, hvaležni smo ti, da si nam dovolila vstopiti v svoje življenje, hvala ker smo ostali tvoji prijatelji.
Ne moremo in ne smemo prezreti tvojega delovanja v TD Okno. V zadnjem mandatu si postala naša predsednica. Bila si predana svojemu delu, postala si izjemen idejni vodja, vodila si nas z odločnostjo in načelnostjo in s tem doprinesla k povezanosti in širjenju dobrega duha med ljudmi.
Ob vseh teh razmišljanjih se nam porajajo vprašanja kdo si, kaj pravzaprav vemo o tebi … vsi odgovori se skrivajo v tvoji pozitivni naravnanosti, v tvojih izbranih besedah, predvsem pa o tem pričajo tvoja plemenita dejanja. Vse naše misli lahko združimo v besedah: drevo nikoli ne sprašuje za svoj obstoj, ampak se vedno bori za svoj namen.
Barbara, nasvidenje, ne z bogom, saj ostajaš v naših srcih,
|
GORA:(novice,ostali dogodki,...)
OTLIŠKO OKNO
Na angelski gori okno stoji,
v vsem širnem svetu takega ni,
ni to iz stekla,ni iz zlata,
mati narava je dala nam ga.
Ni pravokotno in ne kvadratno,
obliko ima pa zares prav enkratno,
ustvarjeno je iz sivih kamnin,
skoz' njega pogledaš do zelenih dolin.
Kdor pride na goro,ga vsakdo obišče,
če je utrujen,je tu počivališče,
presrečen naužije se gorskih lepot,
z veselim korakom spet stopi na pot.
Bo varno stezica po robu vodila,
v tem našem raju mu mir podelila,
zvečer pa popotnik očaran se vrnil v dom bo spet svoj,
najlepše vtise o gori odnesel za vedno s seboj…
po oknu dobilo je društvo ime,
v njem so se zbrali pridni ljudje,
za goro,gorjane jih vedno skrbi,
v njihovi družbi radi zbrani smo vsi… Alojzija Bratina
|
PAINTBALL
|
|
|
